Zdaj govori Dušan Škodič v vlogi avtor knjige

»Danes je Planinski vestnik popolnoma primerljiv z vso tovrstno svetovno literaturo.«

»Sta primerljiva. Glavni cilj revij v tistem začetnem času je bilo seznanjati članstvo s svojimi namerami, delom, – papir je bil takrat edini medij.«

»Naslovnica je provokativna, to je posnetek iz leta 1919, takoj po koncu prve svetovne vojne, in samo poglejmo, v kakšnem stanju je bil takrat Aljažev stolp, ki je bil takrat star rosnih 24 let.«

»Moramo se postaviti v takratni čas, ko se je to planinstvo razvijalo. Gre za čas avstro-ogrske monarhije, živeli smo v deželi Kranjski in takrat so bile razmere drugačne.«

»Dežman je postal prototip narodnega odpadnika.«

»Nobena redkost ni bila, če so vodniki, ki niso imeli posebne motivacije za večdnevno lazenje po gorah, v medsebojnem dogovoru s pripovedovanjem o grozljivih nevarnostih in silnih prepadih toliko prestrašili turista, da je opustil misel na nadaljevanje in prosil za predčasno vrnitev v dolino – čeprav je vnaprej plačal za celotno pot.«

»Tschada je bil ena od največjih ugank. Obstaja več njegovih smeri tako v Julijskih Alpah kot Kamniško-Savinjskih Alpah. Sam sem ga poimenoval Supermen iz Ljubljane.«